|
|
|
|
|
|
PREDSTAVITEV PRAZNOVANJA BOŽIČA IN NOVEGA LETA TER TRADICIONALINIH JEDI V SLOVENIJI
V Sloveniji imamo ogromno praznikov in pomembnih dni. Med pomembnejše sodita tudi božič in novo leto, ki sta dela prosta dneva. Kakor vsaka dežela ima Slovenija običaje pri obredih in različne šege.
BOŽIČ (25. december)
Že nekaj tednov pred božičem Slovenci postavimo novoletno smreko. Včasih so šli kmetje prav posebej v gozd in posekali smreko, danes pa je ta navada že čisto izzvenela – to počnejo le še redki, sicer pa postavimo smreko iz umetnih materialov.
Novoletna smreka
To okrasimo z različnimi okraski, verigami, pisanimi balončki, na vrh pa postavimo posebno »špico« ali zvezdo. Kristjani pod smreko postavijo hlevček oziroma korenine, v katerem sta Jožef in Marija, še brez Jezusa. Okoli položijo mah, ki ga nekateri dodatno okrasijo s pastirji, angeli, ograjami, grmički, vodo … Tako je nekaj tednov, dokler ne pride božični večer. Takrat kristjani (katoliki) na smetišnico dajo brinje in šibje (iz butarice od cvetne nedelje), to zažgejo in nesejo po vseh prostorih hiše – s tem pokadijo prostore ter jih blagoslovijo z blagoslovljeno (»žegnano«) vodo; ob polnoči pa gredo k polnočnici – takrat naj bi se rodil božji sin Jezus Kristus. Ko pridejo domov ali zjutraj, v hlevček postavijo Jezusa v zibelko.
Jaslice
Nekateri otroci na to jutro dobijo tudi darilo od Božička. Včasih je na ta dan tudi veljalo, da ne smeš iti nikamor od hiše, saj kdor je šel, mu je grozila slaba letina. Dopoldne verniki molijo in se pripravljajo na posebno kosilo. V preteklost je bila vrsta jedi odvisno od kraja – kaj so pridelovali (večinoma ajda), a vendarle je na splošno veljalo, da je bilo na mizi najboljše, kar je kmetija premogla. Kljub vsemu se je in se še danes povsod po Sloveniji na mizo postavi značilna slovenska jed – potica.
Potica
To je sladica, sestavljena iz vzhajanega testa in polnila, ki je bilo po navadi orehovo, lahko pa tudi makovo ali rozinovo, lešnikovo, mandljevo, rožičevo ... Nekateri jo označujejo tudi za »ambasadorko Slovenije«.
NOVO LETO (1. januar)
Že dan pred njim je poseben dan – silvestrski večer, ki je poimenovan po papežu Silvestru. Na ta večer se prav tako pripravi posebna večerja – po navadi (nadevana) pečenka ali katero drugo meso z obilo prilogami in sladicami, nekateri pa pripravijo tudi potico. Proti večeru danes večina ljudi že doma prižge kakšno raketo, kresničko, pokalico … To je sicer dosti novodobna navada, ki je včasih ni bilo. Včasih, ko se je bližala polnoč, so otroci stopili na stole, obljubili, da bodo v novem letu pridni, delavni in ubogljivi ter točno ob polnoči skočili v novo leto. Za nagrado za vse te lepe obljube jim je mati stresla na tla polno »cajno« – košaro, orehov. Danes gre večina ljudi v najbližje mesto/kraj, kjer se ponavadi zabavajo v družbi ansamblov in ob polnoči sledi veliki ognjemet. Takrat si zaželimo uspešno, zdravja, smeha veselja … polno novo leto.
Novoletna Ljubljana

Ognjemet
Naslednje jutro nekatere otroke pričakajo tudi darila Dedka Mraza. Na ta dan ljudje običajno obiščejo svojce ali pa so doma.
V Sloveniji je novo leto državni praznik, ki ga praznujemo, kot tudi nekatere druge države, še 2. januarja. Običajno je praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta. Povezan je z vrsto prastarih simbolov: podkvijo, prašičkom, štiriperesno deteljico in dimnikarjem, ki vsi prinašajo srečo.
Pripravila: Petra T.
|
|
MIKLAVŽ
Sveti Nikolaj, nam bolj poznan kot Miklavž, je prvi izmed treh dobrotnikov, ki v decembru obiščejo in obdarijo otroke. Miklavž vse pridne otroke obdari v noči s 5. na 6. december. Tedne prej je čas za Miklavževe sejme oziroma nakupe.

Božiček, Miklavž, Dedek Mraz
Sveti Nikolaj se je rodil v tretjem stoletju v vasi Patara. Njegovi premožni starši so ga vzgojili v pobožnega kristjana. Starši so mu umrli, ko je bil še zelo mlad, po smrti je zanj skrbel stric. Svoje življenje je posvečal Bogu, postal je škof.
V noči pred praznikom Svetega Miklavža otroci pustijo čevlje pred vrati v upanju, da jih bo Miklavž napolnil s sadjem, bomboni, kovanci in majhnimi igračami. V Sloveniji otroci pogosto nastavijo košaro, krožnik ali druge posode.

Miklavž
Kdo spremlja Miklavža?
ANGELI
So Miklavževi pomočniki. Včasih si v Miklavževo knjigo zapisujejo obnašanje otrok. Angeli držijo to knjigo medtem, ko Miklavž deli darila. Angeli so prisotni, da ščitijo otroke pred peklenščki.

Angeli, ki spremljajo Miklavža.
PEKLENŠČKI
So razmršeni, kosmati, z rogovi, repom in dolgim rdečim jezikom, prav tako spremljajo Miklavža. So izvrševalci kazni nad porednimi otroki. Običajno rožljajo z verigami, da bi ustrahovali nagajive otroke in rogovilijo po cestah in hišah. To njihovo vedenje Miklavž le stežka kroti.

Peklenščki
Legendi o Sv. Miklavžu
Ena od legend pravi, kako je huda lakota prizadela otok in zloben mesar je zvabil tri majhne otroke v svojo hišo, kjer jih je umoril in razkosal in nasolil v sodu. Načrtoval je, da jih bo prodal kot šunko. Sveti Nikolaj ga je obiskal, videl, kaj je mesar storil in z molitvijo obudil vse tri otroke nazaj k življenju.

Druga legenda pravi, da je Sveti Nikolaj dal tri vreče zlata revnemu očetu, da jih uporabi kot doto za svoje hčere.
Kako se oblači?
Na slikah je sveti Nikolaj največkrat naslikan v škofovski opravi. Čez dolgo belo haljo (albo) ima oblečen mašni plašč (pluvial), na glavi nosi pokrivalo, ki se imenuje mitra. Po izročilu je Miklavž visok, ima dolgo belo brado in nosi bele rokavice. V eni roki drži škofovsko palico, ki je na vrhu zavita in okrašena, v drugi pa ima knjigo, v kateri so s z zlatimi črkami napisana imena pridnih, s črnimi pa porednih otrok.

SIMBOLI
 |
mitra (škofovska kapa) Je visoko, šilasto pokrivalo, ki ga nosijo škofje. Je osnovni simbol za škofe, vendar je edinstven za Miklavža med časom praznovanja.
|
 |
palica
Zakrivljena palica, ki jo nosijo škof, predstavlja pastirsko palico, ki prikazuje kot, da je škof pastir vseh ljudi, Jezus dobri pastir. Škofovska palica je splošni simbol za škofe.
|
 |
tri zlate krogle Predstavljajo zlato, ki ga je dal za doto trem obubožanim deklicam. Včasih so pomaranče ali jabolka, ki predstavljajo zlato.
|
Pripravila: Lina P.
|
|
BOŽIČEK
Božiček je dobri mož in novodobno mitološko bitje, ki vsako leto v noči iz 24. na 25. decembra obdaruje pridne otroke.
Po najnatančnejših informacijah naj bi Božiček stanoval na severnem tečaju, oziroma na skrajnem severu Skandinavije (Nordkapp). Oblečen je v rdeč kostum z belimi volnenimi obrobami. Na glavi nosi rdečo kapo, prav tako obrobljeno z belo volneno obrobo in majhnim belim cofkom na koncu kape. Na glavi nosi tudi očala in belo, gosto brado. Okoli pasu ima zavezan črn pas, obut pa je v črne visoke škornje. Na rokah nosi rokavice, v rokah pa po navadi majhen zvonček.

Božiček v svoji tipični obleki
Na vsakoletno obdarovanje se Božiček pripravlja celo leto. V svojih delavnicah ustvarja razno razne igrače, oblačila in druge uporabne reči. Vedno mu pri pripravah pomagajo pridni in marljivi škrati, ki so zadolženi za različne naloge. Najpomembnejši so tisti škrati, ki celo leto skrbijo za sani in jih dan za dnem negujejo ter popravljajo, da so na naslednjo božično noč dobro pripravljene.
Božiček se na vsako božično noč odpravi od doma na svojih velikih čarobnih saneh, v katerih so naložena darila za otroke, sani pa vlečejo severni jeleni, med katerimi je glavni jelenček Rudolf z svetlečim rdečim noskom.
Ko Božiček prispe do določene hiše, se nastani pred hišo, nato pa spleza na streho hiše in do dimnika, skozi katerega se spusti v hišo. V hiši poišče sobo, kjer stoji novoletna jelka, nato pa tam pusti darila za otroke. Po navadi ga na mizi poleg novoletnega drevesca pričaka kozarec mleka in nekaj piškotov. Ko opravi svoje delo, spleza po dimniku nazaj na streho in se s sanmi odpravi obdarovat naprej druge otroke.
Dobri mož otroke najpogosteje obdari s sladkarijami, sadjem, z oblačili in igračami. Prinese jim tudi tiste stvari, ki so si jih otroci najbolj želeli v preteklem letu.
V današnjem času mnogo kateri pravijo, da je Božiček že zelo star in da ne bo mogel več dolgo opravljati svojega dela. Zato naj bi bili vsi otroci skozi celo leto pridni, da Božičku ne bi povzročali preveč skrbi, saj bo le tako lahko obdaroval še mnogo let.
Na Slovenskem tradicija Božička ni prisotna zelo dolgo kakor na primer v Ameriki, saj v Sloveniji rajši praznujemo Sv. Miklavža.

Dasher (Tresko), Dancer (Plesko), Prancer (Skočko), Vixen (Hudko), Comet (Kometko), Cupid (Kupidko), Donder (Plamenko) in Blitzen (Blisko) so Božičkovi jeleni.
Pripravila: Blažka R.
|
|
DEDEK MRAZ
Dedek Mraz je mitološki dobrotnik, ki obdaruje otroke v tednu pred novim letom ali pa v noči z 31. decembra na 1. januar.
Temelji na ruskih legendah, v katerih se imenuje Ded Moroz in je poročen s starko Zimo, ki se po rusko imenuje Zima-staruha. Velikokrat ga spremlja njegova vnukinja in pomočnica. Po svetu ga prevaža troje konj, vpreženih v kočijo. V letu 1999 so v ruskem mestu Veliki Ustjug začeli tržiti turistični projekt »Domovina dedka Mraza«, vendar to ni edino mesto, ki se poteguje za ta naziv.
Stare zgodbe in legende o dedku Mrazu ga prikazujejo kot krutega čarovnika, ki je zamrznil otroke ter jih nato odnesel v svoji veliki vreči. Starši naj bi mu dajali darila v zameno za njihove otroke. Kasneje je bil dedek Mraz popolnoma preurejen zaradi ortodoksne ruske cerkve ter prejel je nekatere značilnosti svetega Miklavža.
Danes ima dedek Mraz vse otroke zelo rad in ne dela nikakršnih razlik med njimi. O njem obstaja veliko različnih pesmic, še najbolj znana je Siva kučma, bela brada, ki jo je napisal Janez Bitenc. Od Miklavža in Božička se razlikuje v tem, da otrokom navadno izroči darila osebno.

Pobarvaj sam
Lik dedka Mraza se pojavlja v nekaterih podjetjih, ko v mesecu decembru obdaruje otroke zaposlenih ter na različnih javnih prireditvah za otroke v večjih slovenskih mestih ter vrtcih in osnovnih šolah.
Ruski tradicionalni dedek Mraz nosi dolg plašč v ruskem stilu. Navadno je plašč ledeno modre, srebrne ali zlate barve ter je obrobljen z belim krznom. Na glavi ima posajeno polhovko, obut pa je v usnjene škornje.
|
|
Ruski dedek Mraz, oblečen v moder plašč |
Ruski dedek Mraz, oblečen v rdeč plašč |
|
Tradicionalnega dedka mraza navadno spremlja čarobno osebje, trije konji in njegova vnukinja. Ona običajno nosi dolg, srebrno-moder plašč in krzneno kapo.
Vnukinja dedka Mraza, im. Snegurochka
V Sloveniji je obveljalo, da Dedek Mraz živi pod Triglavom v Kekčevi deželi, slikar Maksim Gaspari pa je tisti, ki je poskrbel za njegovo zunanjo podobo v slovenskem prostoru. Obleka, ki jo nosi, je slovenska, s slovenskimi vzorci na plašču ter tradicionalno polhovko na glavi. V roki drži sprehajalno palico.

Slovenski dedek Mraz
V Sloveniji je najbolj poznan sprevod dedka Mraza ob koncu decembra v Ljubljani. Ko se dedek Mraz pripelje s Triglava, se ustavi na Ljubljanskem gradu, od koder se z vzpenjačo pripelje na Krekov trg. Tam ga pričaka spremstvo in svečana kočija z lipicanci. Z njo se v spremstvu snežakov, medvedov, zajcev, ljubljanskih zmajčkov ter drugih bitij iz ljudskih pripovedk in pravljic popelje po mestnih ulicah, mimo mestne hiše do Prešernovega trga in dalje po mestnih ulicah, kjer pozdravlja otroke in jim deli bombone.
Pripravila: Santina L.
| |
|
|
|
|