|
ŽIRI
Žiri ležijo na stičišču treh slovenskih pokrajin: Gorenjske, Notranjske in Primorske. Nahajajo se v Žirovski kotlini, s katero se končuje Poljanska dolina. Na severozahodni strani Žirov stoji Žirovski Vrh, na vzhodni goropeški hrib, ki se končuje z Vrhom Svetih Treh Kraljev, na južni strani zavraška, dolska, vrsniška in ledinska planota, na zahodni strani pa stoji Mrzli vrh s Koprivnikom.
Občina Žiri obsega 49,2 km2. K njej spada še 17 naselij, kot so Ledinica, Goropeke, Račeva, Mrzli vrh, Koprivnik, Zabrežnik, Opale itd. Tukaj živi približno 4980 prebivalcev. Ti se z osnovnimi živili in potrebščinami oskrbujejo v raznih trgovinah, od tekstilnih do prehrambnih. Tisti, ki svoj prosti čas radi preživljajo športno, se napotijo v telovadnico Osnovne šole Žiri ali pa v športni center Pristan in športno-rekreacijski center Kamšk. Turisti se lahko odpočijejo v raznih gostilnah. Otroci obiskujejo osnovno šolo ter dva vrtca. Sicer imamo v Žireh tudi Zadružni dom, Občino, kar nekaj gasilskih domov ter cerkev Svetega Martina z župniščem ter veliko drugih manjših cerkva in kapelic. Glavni viri delovnih mest so tovarna obutve Alpina Žiri, M Sora, Kladivar, Polimix in Etiketa ter mnogo drugih samostojnih podjetnikov.
V času Rimljanov sta prek Žirov potekali 2 rimski cesti. Ena je peljala proti Ogleju, druga pa je potekala na Notranjski. Prvič so bile Žiri omenjene leta 1291. V času, ko so freisinški škofje poselili dolino z novimi prebivalci – kolonisti. Ko ga je kasneje škofjeloška gospoda še močneje poselila, si je dala zgraditi poleg še pristavo in stavbo, v kateri je bil hlev.
Obrt v Žireh je zgodaj zaživela. V začetku 16. stoletja je že bila omenjena ena izmed pomembnih žirovskih obrti, to je čevljarstvo. Do leta 1880 so čevljarji hodili delat in popravljat čevlje kar na kmetije, pozneje pa so jih začeli izdelovati tudi za prodajo. Iz takratnih čevljarskih delavnic so se razvile zadruge, iz teh pa sedanja tovarna Alpina. Sredi 19. stoletja so se ženske začele ukvarjati s klekljanjem, ki velja za drugo najpomembnejšo obrt v Žireh.
Žirem niso prizanesli niti turški upadi. To potrdijo turške podkve in več kilogramske turške krogle v zemlji iz 15. stoletja. Poleg upadov so bili Žirovci udeleženi še prve in druge svetovne vojne. O tem pričajo številni spomeniki, ki so posvečeni žrtvam, obeležja, utrdbe na Žirovskem Vrhu itd.
V Žireh imamo kar nekaj znamenitosti, tako kulturnih kot naravnih. Nekatere izmed njih so kamnita miza v Ravnah, Mršotna jama, cerkev Sv. Martina v Žireh in Matjaževe kamre. O naravnih znamenitostih so nastale zanimive pripovedke, ki jih babice še danes rade pripovedujejo svojim vnučkom. Poleg tega je v Žireh razvit turizem, saj imamo veliko različnih prireditvah, kot so klekljarski dan v Žireh, moto zbor društva Sairach, dan odprtih vrat tovarne Alpine in druge, ki jih obišče tudi veliko tujcev.
Nina V., Cene R.
|