|
|
|
|
 DNEVNIK OBISKA POLJSKE - Karin Beovič, 9.b
|
|
Dan 1 (23. 10. 2011), NEDELJA
V nedeljo, 23. 10. 2011, ob šesti uri zjutraj se je pred tribunami pred Osnovno šolo Žiri začel naš izlet na Poljsko. Na Poljsko smo šli: jaz (Karin), Taja, Aleš, učitelj Andrej Žakelj, učiteljica Maja Brezovar in ravnatelj Marjan Žakelj.
Z avtom smo se odpeljali do ljubljanskega letališča Brnik, kjer smo počakali na letalo do Frankfurta. Do Frankfurta smo leteli približno uro in pol. Tam smo na letalo do Katowic čakali skoraj 2 uri. Po težko pričakovanem letalu za Katowice smo leteli še kakšno uro in tako smo prispeli na Poljsko. Tam nas je že čakal prevoz do naših gostiteljskih družin. Peljali so nas najprej do Bytoma, nato pa vsakega izmed nas treh učencev do svoje gostiteljske družine.
Mene je Oktawia – dekle, pri katerem sem stanovala tisti teden, že nestrpno čakala pred svojim blokom, njena družina pa mi je že takoj postregla z odličnim poljskim kosilom. Komaj sem razpakirala svoje stvari, že me je Oktawia povabila, da greva v središče mesta. Ker Oktawia stanuje kar daleč od središča mesta, sva se tja odpeljali s tramvajem. Šli sva v nakupovalno središče AGORA, kjer sem spoznala nekaj njenih prijateljev. Ura je bila kmalu osem in zato sva morali oditi domov. Doma sva na hitro pojedli in se pripravili za spanje, saj sem bila od potovanja kar izmučena.
Z Oktawio
|
|
Dan 2 (24. 10. 2011), PONEDELJEK
Z Oktawio sva vstali ob sedmi uri in se hitro odpravile do tramvajske postaje, kjer sva počakali tramvaj. Do šole sva se pripeljali v 15 minutah. Šola tam je zelo drugačna od naše v Žireh. Je manjša, a višja. Tudi sam pravilnik je drugačen od našega.
Ob 8. uri zjutraj smo se v učilnici za Comenius spoznali z učenci iz Turčije, Španije, Slovaške in nekaterimi drugimi s Poljske. Tam smo bili eno uro in pol, nato pa smo šli v knjižnico, kjer smo uro in pol delali origamije. Po teh treh urah smo si ogledali predstavitvene filme šol. Po predstavitvah smo odšli na ogled mesta Bytom.
Bytom je zelo lepo mesto. Stavbe so po večinoma toplih barv. Učenec iz te šole, kjer smo bili, nam je sproti govoril nekaj osnovnih informacij o Bytomu in cel pohod po mestu je trajal približno dve uri. Po ogledu Bytoma smo lahko odšli ''domov''. Jaz, Oktawia in nekaj najinih prijateljev in prijateljic pa smo odšli v kino. Kasneje pa sva z Oktawio odšli domov, kjer sva povečerjali in nato odšli spat.
Trg v mestu Bytom. |
|
Dan 3 (25. 10. 2011), TOREK
V torek sva z Oktawio zjutraj vstali malo prej. Njena mama nama je pripravila zajtrk in pripravili sva se za šolo.
V šolo sva prišli malo pred osmo uro in že prvo uro so se nam začele delavnice. Najprej smo naredili plakate o naših državah, nato pa smo se učili o energiji in imeli fiziko.
Po zaključku tega smo pokosili in odšli na avtobus, ki nas je peljal do mesta Krakow.
Cerkev v Krakowu
Tam smo si najprej ogledali cerkev, grad ter druge zelo lepe in zanimive stavbe, nato pa smo imeli skoraj 3 ure prostega časa. V prostem času smo nakupovali spominke, nato pa smo jaz, Aleš, Taja in naši gostitelji šli na večerjo. Prosti čas je hitro minil in mogli smo na avtobus, ki nas je peljal nazaj do Bytoma. Pot je dolga in imeli smo dovolj časa, da se med sabo še bolje spoznamo.
cela skupina znotraj gradu Wawel pred spomenikom papeža Janeza Pavla II.
V Bytom smo prispeli ob deseti uri zvečer in bili smo izmučeni. Naju z Oktawio je prišla iskati njena mama in ko smo prispeli domov, sva hitro odšli spat.
|
|
Dan 4 (26. 10. 2011), SREDA
V sredo sva kot po navadi vstali ob sedmi uri, se uredili za šolo in si pripravili malico. S sabo sva vzeli še opremo za športno vzgojo, saj je bil na urniku športni dan.
V šolo sva se spet peljali s tramvajem. Po petnajst minutni vožnji sva prišli v šolo. Odšli sva v sobo za Comenius, kjer smo imeli jezikovne igrice. Potem smo tisti, ki smo imeli določeno vlogo na naši olimpijadi, imeli generalko, ostali pa so se učili o zdravem načinu življenja.
Otvoritev olimpijskih iger.
Po generalki smo vsi šli do avtobusa in se z njim peljali do športnega centra Skarpa. Tam smo se preoblekli v športna oblačila in dobili bele Comenisove majice, ki smo jih nosili. Ko smo bili vsi pripravljeni, je sledila otvoritev. Najprej smo bili na vrsti mi, ki smo nosili zastave, nato plesalci, navijačice in tako naprej. Po tem so se začele odvijati razne športne dejavnosti. Ker ni bilo pravega prostora za igranje odbojke, so le-to prestavili na naslednji dan. Ko so se športne aktivnosti po dveh urah zaključile, so vsaki šoli podelili pokal. Po teh dveh zanimivih urah smo odšli v center Bytoma, kjer smo imeli prosti čas. Otroci iz Comeniusa smo se zmenili, da gremo na večerjo, po večerji pa v nakupovalno središče. Bilo je zanimivo in imeli smo se super.
Približno ob osmi uri sva morali z Oktawio oditi domov. Kot po navadi sva odšli na tramvaj. Tako je vožnja s tramvajem počasi postala del mojega vsakdana. Doma sva z Oktawio pregledali fotografije teh štirih dni. Jaz sem na hitro odposlala še nekaj elektronskih sporočil v Žiri. Počasi sva se odpravili spat, saj smo imeli naslednji dan v načrtu obisk rudnika.
|
|
Dan 5 (27. 10. 2011), ČETRTEK
Zjutraj sva ustali pred sedmo uro in se pripravili za v šolo. Njena mama nama je pripravila malico. S tramvajem sva se odpeljali v šolo, kamor sva prišli malo pred osmo uro. Tam smo dobili pred učilnico za Comenius in nato šli do avtobusa.
Z avtobusom smo se peljali so Zabrze na ogled rudnika 'Guido'. Pred rudnikom smo se razdelili v dve skupini. Prvo skupino sta sestavljali Slovaška in Slovenija, drugo pa Turčija in Španija. Vsak je dobil svojo čelado in počakali smo na vodiča. Ko je vodič prišel, nam je najprej povedal, da se bomo v rudnik spustili z dvigalom, in sicer v dobri minuti kar 320 metrov globoko.
Vodič in nekaj učencev
Prišli smo do nekega rumenega dvigala. V dvigalo nas je šlo lahko največ osem. Pred spuščanjem smo zaslišali zvonec, nato pa smo se začeli spuščati. Ni bilo prehitro, ampak vseeno si lahko čutil spremembo pritiska v ušesih. Po rudniku smo se sprehajali okoli dve uri in ker vodič ni znal angleško, temveč le poljsko, zato smo poslušali prevajalko. Po dveh urah nas je dvigalo popeljalo nazaj do vrha in takrat smo imeli 15 minut časa za malico. Po malici smo šli v šolsko telovadnico, kjer smo imeli uro časa za igranje odbojke.
Nato smo vsi odšli domov. V šolo naju je prišel iskati Oktawijin oče. Doma sva z Oktawio pokosili in se oblekli ter pripravili za šolski ples, ki smo ga imeli zvečer. Na ples sva odšli okoli pete ure. Na plesu je bilo super in vsi smo uživali, a te 3 ure plesa so prehitro minile in bilo ga je konec.
Šolski ples
Pred šolo naju je spet prišel iskat Oktawijin oče.
Doma sva se z Oktawio pogovarjali in poslušali glasbo. Počasi sva se pripravili za spanje in tako zaključili četrtek.
|
|
Dan 6 (28. 10. 2011), PETEK
Oktawia me je prišla zbudit in nobena od naju ni bila zgovorna. Bil je namreč poslovilni dan. Njena mama nama je pripravila malico in njen oče naju je odpeljal v šolo.
V šoli se ni še noben zavedal, da je to naš zadnji dan in vsi smo ga poskušali izkoristiti kar se da najbolje. Zjutraj smo imeli nekaj športnih aktivnosti, potem pa karaoke. Vsi smo peli in se zabavali. Ker je ura kmalu odbila 11, smo morali oditi na avtobusno postajo pred mestno opero, kjer smo počakali na avtobus.
karakoke
Z avtobusom smo se peljali v hribe. Tam smo se zabavali: igrali na igralih, odšli na kosilo … Skratka imeli smo se lepo. Naš prosti čas je kmalu minil in morali smo nazaj v Bytom. Posedli smo se na avtobus. Pot nazaj je bila dolga skoraj 2 uri. Uro in pol smo bili vsi živahni, vsi smo se smejali, potem pa je postalo žalostno, saj smo se morali začeti poslavljati.
Ko smo prispeli v Bytom, smo se otroci s Comeniusa zmenili, da gremo v nakupovalno središče, kjer smo bili skupaj še našo zadnjo skupno uro, nato smo se dokončno poslovili.
Z Oktawio sva žalostni odšli iz nakupovalnega središča domov, kjer sva skupaj preživeli še najin zadnji skupni večer. Spakirala sem svoje stvari, nato pa sva se pripravili za spat. Nobena od naju ni mogla spati, zato sva se pogovarjali pozno v noč.
|
|
Dan 7 (29. 10. 2011), SOBOTA
Vstala sem ob deveti uri. Oktawia mi je pomagala pripraviti še zadnje stvari za domov. Njeni starši so mi kupili spominek, ki sem ga odnesla domov v Slovenijo in tako smo se morali posloviti. Njen oče me je peljal do hiše, kjer je tisti teden stanovala Taja. Tam sva skupaj s Tajo počakali poljsko učiteljico in ta naju je peljala do letališča Katowice, kjer sva počakali učiteljico, učitelja in ravnatelja.
Ker smo ob dveh imeli že let, smo ob enih odšli do čakalnice in počakali na letalo. Še zadnjič smo lahko videli letališče in letalo je že vzletelo. Prišli smo do Frankfurta, kjer smo na letalo čakali pet ur. Teh pet ur smo se sprehajali po letališču, se pogovarjali, poslušali glasbo, obujali spomine in gledali fotografije, ki smo jih posneli.
Letalo je prišlo in ob osmi uri zvečer smo se usedli na letalo in se peljali do Slovenije. V Sloveniji smo počakali še na našo prtljago in tako šli domov. V Žiri smo prispeli okoli 11. ure zvečer in s tem zaključili najboljši teden v mojem življenju. J
Karin Beovič, 9. b
|
|
|
|
|
|